OKČERS

Moj novi blog.siol.net blog

Arhiv za Oktober, 2012


Le padci nas krepe

Kolikokrat obupamo, se v strahu bojimo pristopiti h kakšnemu projektu ali sploh enostavno ne upamo vprašati, da ne bi izpadli neumni in raje molčimo, kot bi se po eni strani izpostavljali, po drugi pa rasli, bogatili.
Ampak prav porazi so tako kot pozitivna trema tista sol, ki nas žene naprej. Številni izumitelji, znanstveniki, geniji so šele po 1000 neuspehih prišli do rezultata. Njihovo razmerje med porazi in zmago je torej 1000 : 1, pa vseeno so postali nesmrtni, pomembno prispevali k razvoju človeštva, pripomogli k napredku in rasti na številnih modificiranih področjih. En izum namreč ne pomeni le ene izboljšave, ampak potegne za sabo plaz izboljšav neslutenih razsežnosti.
Včasih slišimo o sebi kakšno negativno mnenje, kritiko, tako za hrbtom, morda zgolj opravljanje slabo želečih, škodoželjcev, ali pa prispe do našega ušesa kvantaško opravljanje brez globje vsebine – a pusti na nas globoko sled. Kar slišimo iz druge roke, ponavadi ni namenjeno našim ušesom in bi bilo zdravo, če ne bi slišali. Ljudje o nas v naši nenavzočnosti ponavadi govorijo manj pazljivo, nekaj doda prinašalec sporočila in do nas lahko prispe pravi cunami in v nas sproži negativna čustva, gnev, slo po maščevanju, razočaranost…..same stvari, ki nas zavirajo in nam jih je nekdo hote vešče podtaknil, da bi nas zavrl, potlačil, ranil – ali pa se je to zgodilo nenamenoma z nizom naključij.
Ampak zakaj smo tako občutljivi na poraze, govorice, mnenje drugih!
Zakaj iz teh slabšalnih stvari ne znamo mirno potegniti zaključkov ter novih znanj in moči za nadaljnje korake.
Nekoč je Vlade Divac izjavil, da je njegov brat akademsko izobražen človek, a ga ne pozna nihče. Njega pozna kljub samo osnovni izobrazbi ves svet.
Govorijo o njegovih dosežkih, se radujejo njegovim rezultatom, a hkrati pišejo tudi o negativnih stvareh iz njegovega življenja. Človek bi se lahko sekiral, požrl, začel tožbe….
A dandanes je to cena uspeha. Uspeh je če se o tebi piše – tudi če v negativnem smislu si medijska zvezda, in. In tudi pisanja o uspešnih postanejo dolgočasna.
In takrat se pojavi dvoje:
- prvič, vsi smo pod kožo krvavi in vsak ima na vesti ali v preteklosti kakšne stvari in situacije, ki so obče gledano negativne
- mediji za ekskluzivnost novic, povečanje naklad…. lansirajo na pol izmišljene ali prirejene zgodbe
dejstvo je, da je pisanje o negativnem mnogo bolj brano in pričakovano pri bralstvu.
Vsi se nekako lažje identificirajo z zvezdniki ali vsaj tolažijo za svoje debakle, če slišijo da imajo tudi zvezdniki čisto preproste potrebe, pregrehe….

Ameriškega velezvezdnika iz NBA košarke Michaela Jordana pozna in čisla ves svet kot najboljšega košarkarja vseh časov.
A morda veste, da je v karieri zgrešil 9000 metov, doživel čez 300 porazov, kar 26 krat zgrešil odločilni met, ki bi lahko njegovi ekipi prinesel zmago.

Pa vseeno je največji. Ker je poizkušal, vztrajal – se ne zaprl vase ob neuspehih ali podvomil, ampak vztrajal in postal nesmrtna karizma. Povprečen igralec v svoji karieri sploh nima priložnosti izvesti odločilni zadnji met na tekmi, ki pomeni zmago ali poraz. Kaj šele igralec, ki je zgrešil 10, 20, 26 takih metov (seveda jih je tudi še enkrat toliko zadel in prinesel zmago).
Primerjajmo te odločilne mete v svoje življenjske situacije. Smo sposobni nadaljevati isto igro po 3, 4 ,5,…26 zgrešenih odločitvah?

  • Share/Bookmark

JEZA NA BALKONU

Kaj smo za vraga res tako majhni in maloštevilni in za povrh se še takoj, ko prestopimo mejo prelevimo v tujca, uporabljamo vse jezike, razen svojega materinega in tako ne pokažemo svoje prave identitete.
V sosednjih državah nad hoteli visijo vsemogoče zastave, le slovensko je treba iskati z mikroskopom.
Če nas je sram biti Slovenec, ne smemo biti jezni, če nas ne prepoznajo, posebej izpostavijo.

  • Share/Bookmark