OKČERS

Moj novi blog.siol.net blog

Arhiv za September, 2011


MANJ JE VEČ, BOLJE

Po bolj turbolentnem prejšnji teden (organizacija in izvedba množične promocijske rekreativne prireditve), je za mano spet standardno nedeljsko jutro. Vstajanje nekoliko kasneje kot med tednom, okrog devetih, potem obvezno Sobotna priloga Dela – priloga, ki me vedno znova navduši in si jo lahko privoščim zaradi dolžine člankov v nedeljskem dopoldanskem ritualu.

Danes zunaj, na vrtu, v prijetnem sončku nadpovprečno toplega septembra. Kar nekako ne morem verjeti, da bi se to lepo dopoldne že proti večeru lahko sprevrglo v pravo pustošenje, ki ga napovedujejo ob silnih vsaj dvodnevnih  padavinah na našem območju.

Ampak treba je verjeti, se pripraviti. Včeraj sem preveril odtoke, na novo izkopal jarek ….

Kot ni prijetno razumeti napovedi, da je vse bližje nova finančna in gospodarska kriza. Smo mar generacija, ki mora dati skozi vse mogoče stresne situacije, najhujše v zgodovini človeštva. Pretresom kar ni videti konca in po logiki je lahko naslednja kriza le še hujša od sedanje, že vsaj iz dveh preprostih razlogov. V prejšnjo smo vsi skupaj vstopili z nekaj rezerve, iz katere smo črpali dodatno moč, zdaj pa smo vsi že na robu obupa zaradi dejstva, da agonije še ni konec, pa trka že nova, globlja, z bližjim žariščem in zato še bolj pogubnim scenarijem.

Na napovedane poplave sem začel pripravo takoj po napovedih. In čeprav naj bi se nad nas izlila sila narave, se je bojim manj (vsaj v tem primeru) kot sile, ki jo nad nas pošilja človeška nespamet, požrešnost in posledično pot v prepad.

Čaka me še nekaj obveznosti v pisarni, zato se počasi odpravljam z vrta. Ob poti imamo zasajeno vinsko trto, čeprav že nekaj let ne stiskamo mošta, okušamo domače kapljice. Brajde, ki bolj služijo senci. In ki nikoli niso bile škropljene, nikoli gnojene. Pač rastejo v svojem ritmu in so srečne in mi zadovoljni s senco, okrasom doma…..

In letos so se razbohotile z neverjetno lepimi in velikimi grozdi – kot da bi bile hvaležne, da jih čim bolj pustimo v miru v svoji naravni harmoniji.

Z veseljem si utrgam vsak dan grozd ali dva in tekne mi.  Kar bo ostalo bomo (kot vsako leto) ponudili pravim čarovnikom vina, da oberejo in vključijo v svoj pridelek.

Občudujem ta čudež narave. Da lahko bos stojim na travi, prsti iz katere je zrasla rastlina in si skoraj brez posredovanja človeške roke izborila svoje mesto pod soncem – in kako zelo tekne tak sad, ne le v ustih, je balzam od prsta na nogi do temena in še vsaj pol metra okrog silhuete telesa.

Ne posreduje mar človek prevečkrat v naravo s svojo požrešnostjo! Ko hoče izsiliti več in večje na račun »ekonomske opravičenosti», »nuje po preživetju človeštva«. V naravi je poskrbljeno za vse, s posredovanjem izsiljujemo prav to, kar nam sledi – naravne katastrofe in gospodarske in finančne krize!

  • Share/Bookmark