OKČERS

Moj novi blog.siol.net blog

Arhiv za Avgust, 2009


VPRAŠANJE ZA NAGRADO

Znana so nasprotna si dokazovanja o tem, katera je najdaljša reka na svetu. Dolgo časa je nosil to lovoriko Nil, a so brazilski znanstveniki dokazovali, da je Amazonka za približno 100 km daljša.

Nedvomno je, da je najširša reka na svetu – Rio de Plata, ki je široka 48 km, ob izlivu v Atlantski ocean (med Urugvajem in Argentino) pa celo 220 km.

Da pa nagradno vprašanje ne bo pretežko, bo iz domačih logov. Ker bo izžrebani nagrajenec prijetno presenečen, se bo moral potruditi z odgovorom na dve vprašanji.

1. Katera reka teče skozi Mursko Soboto? (v pomoč: pod savskim mostom teče Sava, skozi Ljubljano Ljubljanica – ti dve reki torej odpadeta)

2. Reka Mura je seveda majhen potoček za zgoraj omenjeno Rio de Plato. Pa vseeno? Kako dolg je most čez reko Muro na avtocestnem odseku Vučja vas – Pince?

Odgovore napišite pod komentar.

  • Share/Bookmark

Ko so novinarji na kupu

-         Čas poletnih novinarskih kislih kumaric

-         vpliv recesije na pomanjkanje oglasnih sporočil

-         izkoriščanje privilegija

-         samopromocija promotorjev

-         ali nekaj petega, šestega

 

je botrovalo neverjetnemu članku z naslovom NEVERJETNO: JERNEJ ŠAVEL ZABIL GOL MURI  v Pomurskem Vestniku z datumom izida 20. avgust 2009.

Lokalni novinarji sicer radi poskrbijo za svojo samopromocijo (logično: če jih je 15 zbranih na enem dogodku, trpi 15 drugih dogodkov), vendar so si tokrat privoščili senzacionalistični naslov in se razpisali (in dokumentirali s fotografijo) o predtekmi prvega kolo 2. slovenske nogometne lige, ko so v soboški Fazaneriji veterani Mure premagali ekipo pomurskih novinarjev z 10 : 1. In ta en in edini gol je zasenčil vse ostale in pritegnil tako pozornost, da je zapis o predtekmi zasedel pol toliko prostora v tedniku kot zapis o prvenstveni zmagi članske ekipe Mure v uvodu v novo prvenstvo, ko se znova borijo za vstop v 1. slovensko nogometno ligo.

Vsa čast veteranom Mure, ki skrbijo za promocijo, atrakcijo in po pomurskih krajih sejejo nostalgijo po starih Murinih časih, ki so jih zaznamovali prav oni.

Glede objektivnosti in samopromocije novinarjev pa: pred tedni je ekipa sodelavcev mojega podjetja odigrala z veterani Mure »predtekmo« ekipi novinarjev in ženski nogometni ekipi. Takrat smo premagali legende pomurskega nogometa z 2 : 1, pa nismo tega razglašali vsem svojim strankam. Čeprav si to štejemo za velik uspeh in smo ponosni nanj.

 

  • Share/Bookmark

Tomislav Pospeh kot posmeh slovenskega nogometa ali soočenje z realnostjo v Kuzmi

V življenju smo postavljeni pred različne preizkušnje, pred svetle in temnejše plati.

Zdravo in povsem razumno je stremeti k uspehom,napredovanju, hoji po življenjskih stopnicah navzgor. Vendar vsaka  višja stopnica prinaša še večje preizkušnje, večja odrekanja, več truda, boljšo organiziranost.

Po evforiji ob osvojitvi prvega mesta v pomurski nogometni ligi, je bil logičen korak podpora pri odločitvi za nastopanje v višjem rangu tekmovanja, v tretji državni nogometni ligi.

Nekoč sem bil že udeležen (v Rogašovcih) pri tovrstnem Sizifovem delu. Da bi se enakovredno kosal   s tekmeci in obstal v ligi,moraš kot novinec biti vsaj za 30 % boljši. Ne le igralsko, tudi organizacijsko in predvsem psihično moralno.  Da lahko v psihi preskočiš tudi tako visoko podstavljena polena, kot smo jih mi takrat doživeli že v 4, 5 kolu, ko so funkcionarji »nekega« kluba po tekmi na glas in neposredno v oči izjavljali : »dečki, današnja tekma vas bo stala obstanka«.

Zato sem letos miril strasti, opozarjal pred širokim breznom, ki zeva med Pomursko in 3.slovensko nogometno ligo.

Vem, da v organizacijskem smislu v Kuzmi ni narejen prepotreben preskok na višjo raven. Morda je opravičilo, da se je vsa energija vodstva kluba usmerila v izpolnitev osnovnih tekmovalnih pogojev (razširitev igrišča ….). Vem, da bi morala prva tekma biti svojevrsten večplasten spektakel, da bi se videlo kje se igra nogomet na najvišjem nivoju na Goričkem. Da bi se tudi vsem, ki so prišli od drugod jasno pokazalo, da mislimo resno in dolgoročno ostati v tem rangu.

Zavedamo se svojih napak. Tudi prepotentnosti nekaterih igralcev in posameznikov, ki se ne zavedajo potrebnega kvalitetnega  preskoka, večje resnosti in zagnanosti, bolj zavzetega pristopa, večje odgovornosti na igrišču (brzdanje živcev in jezika) in predvsem tudi zunaj igrišča (pred tekmami).  So stvari, ki jih moramo popraviti.

Vendar po drugi strani izražam svoje globoko ogorčenje nad vodstvom tekmovanja.

Prav zanima me, kaj bo (je) v zapisnik o dogajanju na tekmi in predvsem o sojenju glavnega sodnika zapisal nekoč eden najbolj priznanih slovenskih sodnikov, včeraj uradni delegat na tekmi, g. Zoran Novarlič. Ker sodniki so sicer lahko zmotljivi, a nikoli kaznovani za svojo pristranskost. So pod stalno zaščito in imuni na odgovarjanje za svoja dejanja.

Sojenje Tomislava Pospeha je bilo pravi posmeh nogometu. In posmeh vsem, ki se trudimo v in okrog kluba. In sprašujem se,če ima sploh smisel podpirati in vlagati v slovenski nogomet, če je lahko tako zelo odvisen od človeka, ki naj bi bil delilec pravice. Ki se lahko dve uri posmehuje igralcem in gledalcem z zelenice, ki so jo le ti z lastnimi žulji pripravili za tekmovanje. Ki sodi tako pristransko,da se s tem strinja tudi gostujoča  ekipa in nas tolaži –»tudi mi smo bili novinci,to je cena napredovanja.«

Pospeh je na tekmi, kjer ni bilo nobenih grobih startov, sploh pa ni nobena ekipa izstopala po moči in številu prekrškov, podelil domači ekipi 9  kartonov (in hkrati 3 rdeče), gostujoči  pa le 3 rumeni karton.

Če je cilj vodstva tekmovanja vzeti voljo, moralo novincu v ligi, ne glede na to, da je prevladovalo v nogometnih veščinah na igrišču, potem  bi bilo bolje,da se prvenstvo ne odigra, ampak določijo svoje prioritete in razglasijo svojo lestvico klubov.

Taka prvenstvena tekma je namreč prava blamaža sodniške organizacije  in prav gotovo ne prispeva nič dobrega k razvoju nogometa v Sloveniji.

Poleg tega sodnik na tekmo ni prišel pravočasno in se je celo hudoval, kje neki da je ta Kuzma, ki je ni mogel najti. V 21.stoletju, v dobi informacijske tehnologije, ko bi se lahko, če je že prešprical ure zemljepisa naše male deželice uporabil navigacijsko napravo, mobilni telefon, če mu je že bila edina priprava na tekmo to, da je izvedel  (ali dobil jasno zapovedano) da je ena od ekip novinec v ligi, druga pa desetletni stalni član v tej kategoriji.

 

Morda dovolj zgovorno vse skupaj opiše končni komentar predstavnika Palome ob slovesu:

Fantje, ostali bi raje v Pomurski ligi, zakaj rinete višje ……

Se ponavlja rogašovska zgodba izpred dobrega desetletja,tokrat odkrite »grožnje« že po prvem odigranem kolu?

Je bilo tako sojenje ljubljanskega (????) sodnika že v uvodni tekmi jasno opozorilo, da se ne splača vlagati v tem okolju v nogomet in da naj se perspektivna mlada domača ekipa raje čim prej razproda v Avstrijo – v dobro slovenskega nogometa?.  

  • Share/Bookmark