OKČERS

Moj novi blog.siol.net blog

Arhiv za Avgust, 2008


Najdražji biser Manacorja

Manacor je drugo največje mesto priljubljenega španskega otoka Mallorca.
Šteje 27.ooo prebivalcev in je pomembno središče proizvodnje nakita iz biserov.
Tam namreč že od leta 1902 poteka proizvodnja prestižnih biserov blagovne znamke Majorica.

In tam se je rodil in odraščal tudi največji biser, 185 cm visoki in 85 kg težki.
Z neprecenljivo vrednostjo. Potencialom, ki začenja svoj pohod k rušenju rekordov.
23 letni Rafael Nadal

Pravkar je osvojil olimpijsko zlato medaljo in pravkar postaja št. 1 svetovnega tenisa.
Doslej je zaslužil z igranjem profesionalnega tenisa približno 20 milijonov dolarjev, vendar se njegova prava žetev
šele začenja.
Bil je rekordno dolgo (kljub svoji mladosti) št. 2 svetovnega tenisa, vse od 25. julija 2005, zdaj se začenja njegova vladavina
v prestižnem in donosnem belem športu.

Sam sem se trikrat mudil v tem prijetnem, ne prevelikem, a lepo urejenem mestu.
Spodnja slika je nastala letos januarja pred najbolj znano turistično znamenitostjo okrožja Manacor -Zmajeve jame

http://ramalak.blog.siol.net/files/2008/08/dsc02290.JPG

  • Share/Bookmark

GORIČKO V MOJEM SRCU II.

Preden se odpravim na večerno državno slovesnost

“združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom”

bi rad potožil nad našo majhnostjo, oddaljenostjo in poniževalnim odnosom našega “matičnega naroda” do nas Prekmurcev.

Za ponazoritev naj omenim le novico na Siolovih straneh z naslovom “Prekmurski Slovenci praznujejo združitev z matico”.

- prireditev bo pred gradom (mimogrede: grajsko poslopje z največ sobanami na Slovenskem) pri Gradu na Goričkem – na fotografiji pa je romanska rotunda, ki stoji v vasi Selo, na drugem koncu Goričkega.

- “….ki bo zbranim na prizorišču ponudil poetičen vtis o Goriškem  in Prekmurju”, pri čemer bi rad opozoril, da je Goriško na čisto drugem koncu Slovenije kot Goričko, ali še desetkrat bolj oddaljeno od Goričkega, kot Selo od Grada  …

Kot Prekmurec, Goričanec se čutim (znova) prizadetega in ponižanega. 

Pa čeprav:

- a ni majhen tisti, ki ne obvlada osnovnih pojmov, ali se od njih ne poduči, preden jih javno (in kot del svojega profesionalnega dela) obelodani

- a ni omejen tisti, ki se mu zdi dvesto kilometerska razdalja tako velika oddaljenost, kot da je to Bogu za hrbtom, nekje na koncu sveta in s tem opravičuje svojo nonšalantnost s “tak gor nekje”

- a naj se nad sabo zamislimo mi, ali tisti iz “ centralne matice”, ki tako podcenjevalno, neprofesionalno pišejo o nas 

Pa vseeno sem zadovoljen, da v članku ni zatajeno vsaj to, da so umetniška besedila, ki bodo interpretirana na slovesnosti, avtorska dela umetnikov, rojenih na Goričkem (Dušan Šarotar, Milan Vincetič, Ernest Ružič, Štefan Kardoš in Feri Lainšček).  (ker ponavadi so vsi naši umetniki, športniki …. najkasneje med študijem v Ljubljani ali Mariboru, razglašeni za občane teh mest).

In zato bom z veseljem in še večjim ponosom in tudi iz inata šel na proslavo.

Da pokažem, da sem pravi Prekmurec, Goričanec.

Da pokažem svojo pripadnost tudi svojemu “matičnemu” narodu.

Da se mu predstavimo.

Kot skromen prispevek k boljšemu poznavanju Goričkega pa predlagam tudi ogled mojega članka na tem blogu z naslovom GORIČKO V MOJEM SRCU.

  • Share/Bookmark