OKČERS

Moj novi blog.siol.net blog

Arhiv za Julij, 2008


Različne prioritete, dopust in moja usta

Stopnja zadolženosti prebivalstva je vse večja in občutno narašča iz leta v leto. Ne le v slovenskem, ampak v svetovnem merilu.Na cesti je vse več prestižnih avtomobilov. Velika večina kupljena na leasing. In velika večina kupljenih vsaj razred ali dva višje od dejanskih zmožnosti in potreb. Že v osnovi. Da ne štejemo kasnejšega dražjega vzdrževanja in višje porabe. Vsak pač išče svoje zadovoljstvo, svoj imidž, svojo potešitev ega. Sedanjih ali mladostnih travm. Ker zdaj pa si lahko privoščim. Ja, z 10 ali 15 % pologom dejanske vrednosti in povprečno petletno vrvjo okrog vratu.Pa vseeno. Do tu vse lepo in prav. Saj smo v demokraciji, vsak ima svojo lastno svobodo odločanja (žal tudi prevzemanja odgovornosti).Me pa po drugi strani moti varčevanje na drugih, sicer manj (vsaj na videz) izpostavljenih, a morda še bolj pomembnih , področjih.  

Sam sem si dal urediti zobe. Zaenkrat četrtino najbolj propadle vitalno pomembne vsebine ustne votline. Pri svojem domačem, izbranem zobozdravniku. »Za malo premoženje«. In sem slišal komentarje, kako nespameten da sem. Da bi mi to storitev na sosednjem Madžarskem naredili za slabo polovico te cene …..Dragi moji, nič nimam proti madžarskim zobozdravnikom. K njim navsezadnje prihaja pol Evrope. So poceni.Ampak pri meni je prevladalo dejstvo, da gre za moje telo, za moje zdravje, za poseg v moja usta …. In za to nočem tvegati, pri tem nočem varčevati. Kdo mi lahko jamči, da je pol cenejša usluga ali pol cenejši material (ki ga bom imel vsak dan na jeziku) enako kvaliteten. Ob dejstvu, da madžarščine ne obvladam (žal), drugi jeziki pa bi bili  za oba tretji. 

V svoje zdravje (in izgled in večjo samozavest) sem investiral »malo premoženje«, čeprav »le« tam okoli vrednosti ddv-ja za nakup novega avtomobila »zgolj« srednjega cenovnega razreda. 

Od tega sta že dve dobri leti.In zakaj pišem o tem prav zdaj?Pišem na Madžarskem, na dopustu. V kraju,kamor vsako leto skočim na nekajdnevni oddih. Je le dobrih 100 km od mojega domovanja. Tako  priročen, kar domač. Tudi letos sem rezerviral apartma.In ob prihodu me je prijazna gospodinja pričakala že pri vhodu in mi začela razlagati, da je prišlo nekaj vmes. Ima tri apartmajske hiše, zasedeno vseh 60 ležišč. Naš apartma je sicer res rezerviran, a kaj naj stori. »Iz njega bi že včeraj morali neki Italijani, a je gospa po operaciji zoba v tako slabemstanju, da bo potrebna nova operacija. Pride pač skupek naključij, se zakomplicira – in kako naj jo vržem ven.«  Tega pa res ne zahtevam, se bomo vselili pač v bližini v »nadomestni« apartma, ki ga je vrla gospodinjaže rezervirala za nas.Navsezadnje zadoščenje vedno pride. Pa čeprav zaradi tega pišem iz druge ulice, kot sem predvideval. 

  • Share/Bookmark

tako te vidim

Lepa si,
ko tvoja koža se,
vajena mojih prstov
na novo seanso privaja.

Lepa si,
ko drget ti tvoje
nežno telo
z vulkansko močjo navdaja.

Lepa si,
ko ob šepetu
se strast sokov
in bolečine z nebom spaja.

Lepa si
ko te opazujem
v vseh fazah
božanske radosti.

Lepa si,
ko začutim,
da tudi sam še nisem
tako daleč od mladosti.

Lepa si,
ko s kančkom
očesa vidim
dve izmučeni silhueti.

Lepa si,
ko se umirjava
s pravkar prejeto dozo
za ostati skupaj, uspeti.

A najlepša si,
ko vstajaš
in z na novo rojenimi gibi
spet pet za pedjo
svoje telo z obleko obdajaš.

  • Share/Bookmark