OKČERS

Moj novi blog.siol.net blog

Arhiv za Januar, 2008


Angelska Palma

Globoki občutki v mogočni katedrali v Palma de Mallorci.
Veličastna stavba, bogata notranjost, mogočen zvok orgel, konec maše.
Sedel sem v klopi in po zadnjem zvoku orgel sem se začel zahvaljevati in priporočati.
Sebe. Svoje najbližje. Dejanja. Občutke.
Oddajal sem pozitivno energijo in bil na visoki duhovni frekvenci.
Po trumi turistov so se začele iz cerkve valiti še organizirane skupine domačinov.
Praznično opravljene (v primerjavi z nami turisti – dopustniško poletna garderoba), nekateri celo v uniformah (vojaška, mornariška …….? ? ? ).
Kot nekakšni klani elitnežev. Okrog vratu so imeli na rdeče rumenih trakovih nekakšna znamenja, simbole pripadnosti – veri, kasti …????
Priporočal sem svoje misli, dejanja in pričakovanja, svoje namene v oceno in presojo.
Štirivrstna kolona izbrancev pa je še kar naprej občudovanja vredno stopala proti izhodu iz cerkve.
Neka ženska srednjih let (ali nekaj skozi njo) je zaznala mojo energijo, se obrnila, se mi nasmehnila in z zelo prijaznim in simpatičnim (angelskim) izrazom na obrazu potiho rekla »ola«.
In jaz sem ji spontano odgovoril »ola«.
In prijetna toplota me je oblila ob spoznanju majhnega čudeža.
Sredi januarja, sredi božjega hrama, na dan svetega Sebastjana.

  • Share/Bookmark

5 moških

Leto dni. Stran vržene pol dvestokilometerske poti in še kaj je moralo preteči, da lahko povem:
včeraj sem končno bil na predstavi Špas teatra 5moških.com.
V torek, 29.01.2008 ob 20.30 uri.
Čeprav na vstopnici piše sobota, 29.12.2007 ob 20.30.

KONČNO se je izpolnilo novoletno božično darilo najbližjim.
Potem ko smo bili na poti že omenjeno soboto in nas je na pol poti zaustavilo sms sporočilo:
danes, s9.12. predstava 5moških.com zaradi bolezni odpade.
nadomestni termin javimo kasneje.
špas teater

Saj vem, da je predstavo v živo videlo milijon Špancev in čez 75.000 Slovencev.
Ampak včerajšnja je bila unikatna – zaradi premiernega nastopa Zorana Predina.
Ki je sicer bolj pripovedoval (v svojem znanem tempu) kot igral, ampak vseeno dokazal,
da mu tudi ta vloga lahko pristoji.
Organizatorjem:
Vsaj besedo opravičila bi lahko namenili nam, ki smo vstopnice kupili sredi decembra, se pred prazniki
že peljali na predstavo (se res odpovedi ni dalo sporočiti prej!) in bili včeraj končno sprejeti v dvorano.

  • Share/Bookmark

Ko razvada postane navada

V prejšnjem blogu so me bila polna usta samohvale, kakšen expert za čokolade da sem.
Trenutno pa so me res polna usta čokolade – dobesedno.
Nisem strasten nakupovalec. Sploh ne tekstila ali obutve.
Na področju nakupovanja imam pravzaprav le dve slabosti. A sta zato toliko bolj razviti in v nebo vpijoči.
Zanju lahko porabim neskončno veliko časa, sploh v primerjavi z ostalimi, kar precej terminsko obvladljivimi stvarmi.
In denarja.
Ne časa in ne denarja mi ni žal. Za pravo kvaliteto, pravo vsebino. Za božanske občutke. Za čutenje nadčutnega.
Za zavedanje – da za to pa ni bilo škoda dela, denarja, poti, energije.
Čustveno sem povezan s tema dvema stvarema, čeprav sta ob sočasnem konzumiranju lahko nezdravi, kontradiktorni.

V zadnjih letih se je zelo povečala ponudba na tem področju. Sploh s prodorom manjših zasebnih podjetij, ki so zaslutila priložnost. Se specializirala. Našla svoj krog odjemalcev. Nas vedno znova presenečala z novostmi z domačega ali tujega zeljnika. Nas zasvojila. Razvajala. In ko razvada postane navada. Smo odjemalci zasvojeni, začarani -stalni odjemalci. Vedno znova raziskovalci – v pričakovanju novih in novih globokoumnih variacij.

Pišem o dveh stvareh.
Hkrati o dveh širokih pojmih.
Meni tako ljubih.
Tako slaboten, tako odvisen sem od njiju.
In tako strastno se jima predajam – kot se lahko le drug drugemu predajata in se spoznavata dve sorodni duši, ki iščeta svojo pot skozi nepregledne kozmične avtoceste sodobnega življenja, hlastanja, hitenja.

Naj žive majhne zasebne “delavnice”, ki so zelo dvignile nivo ponudbe in prisilile k večji ponudbi in izvirnosti tudi velikane.
Zasebne čokoladnice in knjižne založbe.

Sem zvest opazovalec, preizkuševalec, odjemalec.
Največ časa med trgovskimi policami posvetim oddelku s čokoladami in v knjigarnah.
In redkokdaj ne postanejo roke težke ob ločitvi od svojih templjev.

Čokoladna ura za pisanje tega bloga se je iztekla.
Lična embalaža je zazevala s svojo praznino.
Hvala za božansko temno čokolado z arancini.
Embalaža pa gre na knjižno polico v spomin na ta razmišljanja in ta blog.

  • Share/Bookmark

Novo leto – nova darovanja

Za nami je mesec obdarovanj.

Zopet se začenja obdobje spremljanja zanimivih izjav, idej, prebliskov, na podlagi katerih lahko podarimo komu res prisrčno darilo.

Osebno, v katerega je potrebno vložiti čimveč svojega truda, srca, sposobnosti in časa.

Mogoče pripisati kakšno izvirno misel.

Ponavadi kupujem darila že mnogo pred »potrebnim« datumom. Kupujem ali ustvarjam ali zgolj zapišem dobro idejo.

 

Proizvajalci nas zavajajo z raznoliko embalažo. Ki zgleda res dobro, kar ni nič narobe.

A jaz rad preverim tudi vsebino.Obožujem čokolade, praline ……In v zadnjem času se dobijo v res zelo izvirnih pakiranjih. In jih moram preden jih komu podarim tudi poizkusiti, preveriti, če se zunanja ustreznost in sporočilo ujema ali je na dovolj visokem nivoju prejemnika z praktično vsebino.

Večkrat sem razočaran, tudi zato ker sem za čokolade expert.

Svoje področje poznavanja bom v tem letu razširil še na spremljanje, spoznavanje, poizkušanje bonbonov.

Biti bodo morali izvirni, okusni in dobri v vseh pogledih.

Veselim se iskanja, poizkušanja in podarjanja……..

 

  • Share/Bookmark