OKČERS

Moj novi blog.siol.net blog

Arhiv za 27.12.2007


Hiša na Srebrnem bregu

Srebrni breg je svojčas veljal s svojimi 404 metri za najvišji hrib v Prekmurju.
Srebrni – menda po barvi brez, s katerimi je poraščeno njegov vrh.
Po drugih virih, pa naj bi se včasih imenoval – Srečni breg.

In ni toliko pomembna njegova višina (uradno ni več najvišji hrib Prekmurja), kot njegova geografska
lega. Dolga desetletja je namreč predstavljal zadnjo slovensko točko pred “železno zaveso”, zastraženo in zavarovano mejo z Madžarsko.
Ko je bil odprt mejni prehod Martinje – Gornji Senik je ta isti hrib dobil ime – vstopna vrata v Porabje.

In na pobočju tega hriba sem rojen in le slab kilometer stran, še vedno na pobočju Srebrnega brega,
živim še zdaj. Kljub večkratnim daljšim izletom (šolanje, vojaški rok, druge aktivnosti) in sli po svetu,
ostajam zvest.
Kot čutim posebno energijo na določenih krajih, ki so povezani z zgodovino in nastankom slovenstva (Tihany, Blatnograd, Salzburg, Chiemsee, …..) tako me skrivna sila priklenja na Srebrni breg.

In ko mi domači Moški kvartet zapoje:

Hiša na Srebrnem bregu
gleda daleč v širni svet.
Tja odšli so vsi otroci,
en ji ostal je le zvest.

Jaz ostal sem na tem bregu,
ki srebrno se blešči,
jaz ostal sem na tej zemlji,
ki mi srečo le deli.

Hiša na Srebrnem bregu
je za mene več kot raj,
tu prebivam s svojo ženo,
tu ostal bom vekomaj.

(avtor besedila: Lojze Kozar ml., avtor glasbe: Ciril Kozar; izvedba: Moški kvartet Martinje)
se raznežim in odločim temu kraju in tem ljudem dati še kaj.
In sebi: zgraditi novo hišo na Srebrnem bregu.

  • Share/Bookmark