OKČERS

Moj novi blog.siol.net blog

Arhiv za November, 2007


Tebi, ki to bereš

VIDEL SEM ŽAREK V TVOJIH OČEH,

PREPOJIL ME TVOJ JE  ČAROBNI NASMEH

 

ISKRA JE ZALA, ŠE SESTRIC ISKALA

IN LUNA SE V NOČI  Z OZVEZDJEM OBDALA

 

LEPO JE V MISLIH, KO VEŠ DA NEKDO

PRAV ČISTO POTIHO ŠE MISLI NA TO

 

 

VIDEL SEM ŽAREK – V ČIGAVIH OČEH

TI, KI TO BEREŠ, UGANIT NE SMEŠ

 

  • Share/Bookmark

Vrednotenje športa

- večjo slave in nagrade je deležen tisti, ki je na progi manj časa, čeprav vloži maratonec s polurno zamudo nič manj svoje energije
- slavimo tekača, ki je na primer osvojil petnajsto mesto na svetovnem prvenstvu v teku na dolge proge, čeprav ni smelo nastopiti vsaj še 10 boljših Kenijcev, pa 10 Etiopijcev …… zaradi kvote 3 tekmovalcev na državo.

  • Share/Bookmark

PRESUNLJIVA ZGODBA

Rad imam ženo, družino. Zelo smo povezani. Zaradi službe smo včasih bolj napeti, zato radi izkoristimo proste trenutke za skupne izlete, pogovore, petje v avtu ….
Rad pa grem včasih tudi sam na dopust. Čisto sam. V svoj svet. Enkrat ali dvakrat v letu.
Za dan ali dva. V svoje kraje navdiha..
Po novo energijo. Po nove ideje. Ki na takem dopustu še bolj intenzivno iščejo svojo pot v resničnost.
In da bi še bolj vzpodbudil izkoristek svojih potencialov, sem ob današnji večerji prisostvoval zanimivi zgodbi:

V hotelu je moški (moje postave in mojih let).
Šepa.
V eni roki ima berglo.
Z drugo roko stiska okrog pasu svojega slepega sina (okrog 20 let).
Večerja je samopostrežna.
Showcooking.
Sin vzame pladenj.
Oče ga vodi, mu razlaga.
Dopolnjujeta se.
Normalno komunicirata.
Presunljivo.
Da obstojiš, se zagledaš in zamisliš.
Moški dela to z veseljem in z nasmeškom,
sin komentira z gibi glave
in njegove roke tipajo proti hrani po navodilih očeta.

Ne potrebujeta in nočeta pomoči.
Srečna sta v svoji simbiozi.
Presunljiva idilična povezanost,
rojena iz velike preizkušnje.
Očetovska ljubezen
in ponos
mi privabljata solze v oči.
Solze ganjenosti.
Solze zavedanja,
kaj vse imamo
in kako prazno znamo kljub temu živeti.

  • Share/Bookmark

Presenetljivi, zanimivi, pa čeprav teoretično zgolj abstraktni pojmi.

Presenetljivi, zanimivi, pa čeprav teoretično zgolj abstraktni so ti pojmi.

Sreča, radost, zadovoljstvo …….

A lahko rečem, da sem 20 % srečen, ali da mi do popolnega zadovoljstva manjka 26,3 %?.

In če preberem dobro misel ali slišim o sebi dobro mnenje, se mi zadovoljstvo poveča za od 0,22 do 2,282 %?

In za koliko časa se mi dvigne nivo sreče zaradi določenega dogodka in s kakšnim trendom pada?

Kilometri, ure, kilogrami …….

Težko je breme kakšen dan, čeprav ga naslednji zmore ena sama roka.

In kako dolgih je včasih 10 kilometrov, kot klasični tekaški maraton.

Čeprav lahko že naslednji hip teh istih deset tako prekmalu mine.

In ure, da ne govorim.

So včasih prave stare kiloure, kot zarjavelo kolesje škripajoče stokajo iz dolge sekunde do naslednje dolge sekunde.

In naslednjič sta dve uri ali tri, kot bi trenil, že jih več ni.

  • Share/Bookmark

POP – tevejevsko nepoznavanje domovine

V torek zvečer so objavili novico, da bo v noči z 21. na 22. december letos padla meja z Avstrijo in Italijo in da bo ostala le še meja s Hrvaško.

 

Dragi POP-TV-jevci, če že ne veste, poglejte na zemljevid, da bi spoznali na koliko držav meji Slovenija.

 

V mojih očeh spodbijate verodostojnost vaših informacij. 

  • Share/Bookmark

Najini podaljški

Specifika službe mi ne dopušča daljših dopustov, zato vsak prost vikend doživljam kot dopust. In jih imam na leto 10 ali 15. Tudi samo poldnevne. V krogu 150 km od kraja bivanja, v vse smeri. Samo izleti, eno ali dvodnevno bivanje, toplice …..
Sam, z ženo, z družino. Že če samo otroka peljem na dopust v toplice z babico, znava z ženo iz tega ustvariti vsaj poldnevni dopust tudi za naju.

Zadnja leta z ženo delo časovno uskladiva tako, da si privoščiva tedenski raj na zemlji.
Tisti teden se začne ponavadi dva meseca prej.
Z določitvijo destinacije, urejanjem rezervacije in podobnih formalnosti in s proučevanjem.
Ponavadi postanem pravi strokovnjak bodočega cilja. Preberem kataloge, literaturo, proučim ciljno mesto, pokrajino, državo.
Ne iz nezaupljivosti, pretirane pedantnosti ali česa podobnega.
O kraju in okolici hočem vedeti čimveč, da se lahko, ko stopim iz letala zlijem v okolje, zaživim čim bolj lokalno, po njihovo. Poizkušam kulinarične specialitete, uživam ob melodiji narečij in jezika.
Dva meseca pred odhodom na dopust začnem vsak dan bolj polno doživljati dopust. In s tem si dejanski teden podaljšam na dva meseca. Živim resnično, a tudi virtualno, že v novem svetu.
In v jesenskih in zimskih večerih podoživljam čar doživetega, tudi materialno podkrepljeno.
Danes imava z ženo spominski večer, ki naju nostalgično poveže in zaziba v najtoplejše poletne večere.
Na mizi imava sangrio, sobrasado, šumenje valov odprtega morja kar samo preplavi prostor……

  • Share/Bookmark

Noč čarovnic pri Gradu na Goričkem

Čarovnice so svojo letošnjo noč (kar celodnevno prireditev) pri Gradu na Goričkem kar pošteno zacoprale. Lilo je že nekaj dni prej in tudi na nedeljski čarovniški dan, ob tradicionalni prireditvi ob največjem gradu na Slovenskem, se napajanja že tako razmočene zemlje ni končalo.

Številne dobro pripravljene stojnice z domačimi goričkimi dobrotami v tekočem, trdnem in mešanem stanju, so veliko bolj kot prejšnja leta in predvsem ogromno pod pričakovanji, samevale.

Če se je lani vrtela številka obiskovalcev okoli 25.000, je letos zbralo pogum in predvsem dobro obutev in oblačila tam nekje med 4 do 5 tisoč najhrabrejših.

 

Če se gremo malo sodobne ekonomske logike in matematike:

-         lani 25.000 obiskovalcev

-         predvidevanje, da bo letos številka narasla na 30.000

-         priprava pristnih slastnih dobrot (bograč, pasulj, pečenice s kislim zeljem, odojki, langaš, razni namazi na domač ržen kruh,  ocvirkove pogače, gibanice, repnjače, pečen kostanj, mošt ….) za predvideno množico

-         na Goričkem so prazniki kulinarične olimpiade (toliko glede kvalitete) in če pričakuješ v hiši dva gosta, jima pripraviš pojedino vsaj za štiri (poduk o kvantiteti)

-         in če predvidevamo, da je prireditev -  ki ni prerasla le lokalnih okvirov, ampak tudi slovenske, saj je bilo v prejšnjih letih ogromno obiskovalcev tudi iz tujine – obiskala le šestina pričakovanih, me skrbi, koliko prvovrstnih dobrot je šlo v nič

 

Pester pa ni bil le kulinarični, ampak tudi širši program, ob srednjeveško čarovniškem pridihu, tudi zabavno glasbeni.

Čez popoldne in v noč so se zvrstili nastopi skupine Plamen, Franca Gorze,  Mance Špik, Vlada Kreslina z Malimi bogovi ter Pop designa z Miranom Rudanom.

Izpostavil bi predvsem zelo profesionalen nastop Mance Špik. Njen nastop se je začel v še kar močnem dežju, pa vseeno ob točno napovedani uri Pred. zbrano (takrat še ne preveč številno) občinstvo je stopila in svoj celotni nastop opravila na delu odra, ki ni bil pokrit in se tako izenačila in v dežju zlila s svojimi oboževalci, ter v tako visokem ritmu, da si je vmes celo slekla jakno, opravila svoj nastop. Zelo profesionalno. Pokazala je svoj odnos do tistih pod odrom, do prirediteljev, nenazadnje do svojega honorarja. Tudi za ceno pljučnice.

Ob tem sem se spomnil lanskega nastopa zvezdnika mladih in predvsem najstnic – Domna Kumerja, ki je zamudil na prizorišče vsaj uro in pol (ker se pač ni prej pozanimal, kje je Goričko in skozi kakšno množico obiskovalcev se bo moral prebiti do odra) v prelepem nedeljskem popoldnevu in potem po nastopu ignoriral že prej dogovorjene intervjuje mladih novinark šolskega glasila.

 

To pišem v koledarski noči čarovnic (31.10.) in sanjam, da bi kakšen pladenj ali cekrček nedeljskih dobrot v tej noči namesto med živalsko krmo pristal na moji  mizi.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

  • Share/Bookmark