inventura leta
Povsod se sliši, bere, jadikuje, kako slabo leto da je za nami. Ožigosano z globalno krizo, odpuščanji, množičnim umiranjem za novimi bolezni….
“Evforija krize” je povzročala še dodatne glavobole, negativna pričakovanja…..
Pa je res leto 2009 bilo tako slabo?!
Pogledam bom na svoje osebno polje dosežkov in doživetij:
- na poslovnem področju sem prav v letu 2009 dokončal največjo investicijo v življenju. In junija smo predali namenu poslovno zgradbo s 1200 m2 uporabne površine. Čeprav je bilo v razvoj in napredek v vseh minulih dvajsetih letih samostojne poti vloženo precej energije in sredstev, mi je uspelo tudi v tem “fatalnem”, negativnem letu narediti največji korak.
- na novo sem zaposlil 12 sodelavcev – kljub splošnemu prepričanju, da je to leto odpuščanja delavecv
- moja življenjska želja, ki pa je že davnega leta 1984 padla v vodo, je bila študij novinarstva. Vmes sem bil urednik občinskega glasila…. A prav v letu 2009 sem se odločil za izdajanje “lastnega časopisa”, ki ga brezplačno prejema na dom 6000 gospodinjstev.
- v letu 2009 sem prejel Posebno priznanje “za zasluge pri vzpostavljanju prvih stikov med porabskimi in goričkimi Slovenci po demokratičnih spremembah v Sloveniji in na Madžarskem”
- sredi leta sem prejel občinsko srebrno plaketo “za dolgoletno uspešno delo na kulturnem in gospodarskem področju”. Ob tem sem bil presenečen nad odlično in obširno obrazložitvijo nagrade, ki je žal ne morem objaviti, ker je nisem dobil zapisane, ampak je bila le ustno prebrana.
- pomagal sem preštevilnim posameznikom in društvom pri njihovih prizadevanjih na kulturnem, športnem in še kakšnem področju. Prevzel pa sem tudi pokroviteljstvo nad NK Tromejnik, ki je ob polletju postal Pomurski prvak in jeseni uspešno nastopal v 3. slovenski nogometni ligi.
- naredil sem nov preskok v osebnostnem in duhovnem razvoju in se ob delu posvečal področjem, ki me zanimajo, ob katerih rastem in s katerimi bom v prihodnje lahko pomagal tudi drugim.
Leto torej, ko nisem hotel spati, se prepustiti malodušju, evforiji krize, ampak sem imel še večji motiv narediti nekaj več, nekaj dobrega, nekaj zase, a predvsem tudi za širšo skupnost. Ob tem sem doživljal mnoge stresne trenutke, a tudi številne čudovite, s končno oceno – nadpovprečno leto v vseh ozirih. Čeprav – ostajajo nekatere rane, nad katerimi obliž časa še kar nekaj časa ne bo naredil zdravilnega filma in ostajajo načrti in ideje, ki tudi to leto ne bodo dali spati.
